Japonska prepelica izvira iz Azije, kjer so jo
udomačili že pred 600 leti kot ptico pevko. V naslednjih stoletjih pa so jo
selekcionirali za rejo mesa in jajc. Jajca Japonskih prepelic pa tudi meso
imajo določene zdravilne učinke, ki ne pomagajo le bolnim, temveč izboljšujejo
splošno počutje sicer zdravih ljudi. Pomlajujejo organizem, so primerna
hrana za otroke, rekonvalescente in diabetike. To so v novejšem času dokazale
raziskave Japonskih in sovjetskih strokovnjakov. Medicina priznava, da jajca Japonskih
prepelic prepričujejo, lajšajo ali pa zdravijo več kot dvajset bolezni.
Japonski znanstveniki so ugotovili presenetljivo dobre rezultate pri
zdravljenju z jajci Japonske prepelice za naslednje bolezni: arterioskleroza,
sladkorna bolezen, migrena, bronhialna astma, čir na želodcu in dvanajsterniku,
tuberkuloza, slabokrvnost, hipetonija, stenokardija, kronični bolicistitis in
zvišani holesterol. Zelo dobro se je kura z jajci Japonskih prepelic
obnesla pri zdravljenju telesne nerazvitosti otrok, prav tako jih dodajamo
jedem za zvišanje hranilne vrednosti.
Prepeličje jajce vsebuje glede na kokošje naslednje
količine snovi: 5x več fosforja, 7x več železa, 6x več vitamina B1 in 15x več
vitamina B2. V jajcu Japonske prepelice so biološko aktivne snovi tako
imenovani stimulatorji zdravja. Vsebujejo za človeški organizem neobhodno
potrebne aminokisline: metionin; ki uravnava količino holesterola v krvi,
fenilalanin, ki igra vezno vlogo v delovanju živčevja, ter triptofan in leucin.
Jajca jemo zjutraj na prazen želodec in sicer surova.
Jajca lahko uživamo skupaj s predpisanimi zdravili, razen v primeru, če
zdravnik prepove uživanje beljakovin.
Vrsta bolezni:
|
Število jajc:
|
Povišan krvni pritisk
|
120
|
Čir na želodcu
|
120
|
Arterioskleroza
|
240
|
Sladkorna bolezen
|
240
|
Bronhialna astma
|
240
|
Tuberkuloza
|
240
|
Malokrvnost
|
240
|
Infarkt
|
240
|
Holesterol
|
240
|
Neredna prebava
|
120
|
Polepšanje tena
|
240
|
Pomlajševanje organizma
|
240
|
Krepitev spomina
|
240
|
Pri vseh navedenih boleznih
jemo sveža (presna) jajca. Uživamo jih samo zjutraj na tešče s sokom,
kakavom ali mlekom. Prve tri dni jemo po tri jajca na dan, kasneje pa po
pet, kar pomeni, da kura s 120 jajci traja 25 dni, kura z 240 jajci pa 49 dni.
Otrokom, ki so mlajši od 10 let, dajemo po štiri jajca na dan, mlajšim od 3 let
pa po dve jajci. Prepeličja jajca hranimo v zaprtih škatlah v hladilniku pri
temperaturi +1 do -4 stopinjah celzija. Tako hranjena jajca so surova
uporabna 60 dni. Uporabljamo pa tudi starejša jajca, le da jih skuhamo ali
spečemo.
Japonske
Prepelice
Ko v centru Tokia,
nekje v 24. nadstropju, želite obiskati povprečno japonsko družino, vam bo
ljubezniv gostitelj pokazal tudi kletko s prepelicami. Zaradi tega, ker te
ptice potrebujejo izredno malo prostora za svoje življenje, jih veliko število
japonskih družin vzgaja kar v svojih stanovanjih. Na ta način je Japonska poleg
ZDA in Rusije največji proizvajalec teh koristnih živali. 
Kot že samo ime pove,
izvirajo prepelice iz Japonske. Zaradi izredne zdravilnosti njihovih jajčk jih
gojijo skoraj po vsem svetu. Jajčka in prepeličje meso pa je zelo cenjeno tudi
med gurmani.
Japonska prepelica je dolga 20 cm in se
smatra za najmanjšo vrsto v rodu kokoši. Imajo kratek vrat in kratek rep ter so
po večini grahasto sive barve. Obstajajo tudi v drugih barvah, vendar te gojijo
predvsem za razstave. Prepelice začnejo nesti jajčka že zelo zgodaj, po 35. -
40. dneh življenja. Povprečno znesejo 260 do 300 jajčk na leto. Zanimivo pri
teh prepelicah je tudi to, da nočejo valiti, zato rabimo pri reji inkubator.
Življenjski prostor prepelic mora biti razsvetljen 24 ur na dan. Živijo v
kletkah različnih dimenzij, običajno v 90 x 30 x 10 cm po 9 do 10 prepelic.
Največje število oplojenih jajčk dosežemo, če je v kletki en samec na dve
samički.
Izredni kakovosten pa je tudi gnoj, ki ima
veliko vsebnost hranilnih snovi in ima v sedanjem trendu bio prehrane vse večji
pomen.
Pozitivni učinek prepeIičjih jajc so poznali
že pred 300 Ieti. V zadnjem času pa posvečajo največ pozornosti temu predvsem
japonski, kitajski ter ruski zdravniki in znanstveniki.
Ugotovljeno je, da jajca prepelic vsebujejo
biološko aktivne snovi, ki jih kratko imenujemo biostimulatorji, nadalje
sorazmerno velike koIičine vitaminov (v enem jajčku je do 5x več vitaminov kot
v kokošjem), rudnine ter esencialne kisline, ki jih je prav tako več kot v
kokošjem jajcu.
V povprečju vsebuje prepeličje jajce: 74,6%
vode, 13,1% beljakovin, 11,2% maščb, 1,1% rudnin -od tega 3,5 mg
železa, 2,2 mg fosforja in 0,5 mg kalcija - potem še veliko vitaminov, predvsem
A, B 1, B 2, B6 ter pomembne encime. Eno jajce ima 65 J oziroma 15,8 kalorij.
Glede na zgoraj navedeno, prepeličja jajca
niso čudežno zdravilo, ampak so naravna dietetska hrana, ki pomagajo organizmu
k uravnani presnovi in boljšemu počutju. Z uspehom se prepeličja jajca
uporabljajo pri zdravljenju hipertonije, stenokardije, migrene, bronhialne
astme, kroničnega holicistitisa, zvišanega holesterola, sladkorne bolezni in
slabokrvnosti. Zelo priporočljiva pa so tudi za Ijudi, ki bi si radi opomogli
po težji in dolgotrajni bolezni.
Za navedene bolezni je najbolj priporočljivo
prepeličja jajca uživati v surovem stanju na tešče ter nato vsaj pol ure počakati
z zajtrkom. Najbolje je, da surova jajca zaužijemo tako, da jih zmešamo s sokom
ali mlekom, z dodatkom sladkorja in par kapljicami konjaka, če bolezen to
dopušča.
Prve tri dni je najbolje začeti le s tremi
jajci, da se telo nekako privadi, kasneje pa se izboljševanje zdravstvenega
stanja - kura- nadaljuje s petimi jajci.
Za povišan pritisk, rano na želodcu in
neurejeno prebavo je praksa pokazala, da zadostuje že kura 120 jajc, za vse
ostale bolezni pa se priporoča kura 240 jajc. V prvem letu je priporočljivo, da
bolnik izvede kuro dvakrat in da med eno in drugo ni večjega presledka od pol
leta. V naslednjih letih pa zadostuje ena kura. Če bolniku zdravnik predpiše
zdravila, ni nobene ovire, da ne bi smel delati istočasno tudi kure s
prepeličjimi jajci, razen v primeru bolezni, ko zdravnik prepove uživanje
beljakovin.
Recepti: PREPELICE Z RATATUJEM
Sestavine za dve osebi:
4 prepelice,
3 dl rdečega vina, 3 žlice olja, 2 dl vode, sol, poper. Za ratatu: 2
paradižnika, 2 papriki, 10 dag zelene, 10 dag melancan, 10 dag bučk,15 dag
čebule, drobnjak, 2 stroka česna, 1 dl goveje juhe, 3 žlice olja, sol, poper.
Priprava:
Prepelice
solimo, popramo, opečemo na olju, zalijemo z rdečim vinom in vodo, ter dušimo
do mehkega 30 min.
Zelenjavo
narežemo na večje kocke, pražimo po trdoti, prilijemo juho in na malem ognju
dušimo do mehkega. Ratatu položimo na krožnik, nanj damo dušene prepelice.
Poleg ponudimo skutin ali kruhov cmok. Vinsko omako serviramo v posebni posodi.
PREPELICE V KUTINEM
ŽELEJU
Sestavine
za dve osebi:
4 prepelice,
1dl francoskega conyaka, 1dl belega vina, 5 dl vode, 2 kutini, 10 dkg masla, 2
kavni žlički Gustina, drobnjak, popečen bel kruh.
Priprava:
Prepelice
solimo, opečemo na maslu, zalijemo z vodo in belim vinom ter dušimo cca 25 - 30
min. Na koncu dodamo sesekljan drobnjak, francoski konjak in v mrzli vodi
razredčen Gustin. Kutine olupimo in razrežemo na krhlje, kuhamo v 4 dl vode. Ko
voda povre do polovice, sestavini zmiksamo. Dodamo v omako in kuhamo cca 10
min.
Poleg
ponudimo popečen bel kruh ali prilogo po želji.
PREPELICE
NA NAČIN "RENER"
Sestavine
za 2 osebi:
4 prepelice,
10 dag masla, 4 rezine hamburške slanine, 4 stroke česna, 2 pomaranči, 2 žlici
paradižnikovega ketchupa, 2 žlici sladke smetane, 2 dl vode, sol, poper.
Priprava:
Prepelice
solimo, popramo, opečemo na maslu, zalijemo z vodo, dušimo, dokler le - ta ne
povre. Dodamo paradižnikov ketchup, sok pomaranč in stisnjen česen. Slanino
narežemo na rezance, dodamo v omako in pokuhamo, da se zgosti. Na koncu dodamo
sladko smetano.
Nadevana
prepeličja jajčka s črnim in rdečim kaviarjem
 Prepeličja
jajčka s pršutom |
Nadevana
prepeličja jajčka s kremnim sirom - rakovega okusa
Prepeličja
jajčka z visoko kvalitetnimi siri
 |